Domov  |  Kontakt  |  Zemljevid
Domov > Aktivnosti > Promoviranje znanosti > Dogodki v letu 2008 > 14. slovenski festival znanosti

14. slovenski festival znanosti

                                    e-festivalski informator, št. 1
                                                ___________________________________

                                     Ljubljana, 29. februar 2008


Namen in strateški cilj 14. slovenskega festivala znanosti


Namen

Z letnim slovenskim festivalom znanosti želi Slovenska znanstvena fundacija, osrednja nacionalna ustanova za pospeševanje in promocijo znanosti, državljanke in državljane Republike Slovenije navdušiti za nekajdnevno spoznavanje znanosti in osvajanje znanstvenih spoznanj, odkritij in zakonitosti. Slovenska znanstvena fundacija želi spodbuditi posameznike in organizacije (raziskovalne inštitute, univerze, osnovne in srednje šole, raziskovalne in razvojne oddelke v okviru gospodarskih družb ter zasebne organizacije), da se festivala znanosti udeležijo, na njem aktivno sodelujejo in tako pospešujejo ozaveščenost ljudi o razvojni vlogi znanosti in raziskovanja v sodobni slovenski družbi.

Strateški cilji

1. Vzbuditi interes ljudi za svet znanosti in raziskovanja.
2. Spodbuditi ljudi za izkustveno spoznavanje znanosti in raziskovanja.
3. Navdušiti ljudi, da bi se veselili spoznavati svet znanosti in raziskovanja, odločali za poklicno življenjsko pot ter postali zagovorniki pomena znanosti za razvoj in prihodnost vsakega posameznika in nacionalne ter evropske družbe.

Z izborom osrednjega gesla »Človek in narava« želi organizator letnega slovenskega festivala znanosti opozoriti na:

življenjsko povezanost med človekom (posameznikom) in naravo kot prostorom njegovega življenja in delovanja;

človekovo odgovornost pri upravljanju (gospodarjenju) z naravo s poudarkom na pomenu ekološke (okoljske) in etične (moralne) ozaveščenosti;

biološko raznovrstnost (rastlinske in živalske vrste na Zemlji) ter na nujno skrb za ohranitev le-te v največjem možnem obsegu (vrste in število osebkov posamezne vrste);

podnebne spremembe kot velik izziv za ohranitev pogojev za življenje in obstoj biološke raznovrstnosti ter pogojev za človeka dostojno prihodnost Zemlje.



Geslo in glavne teme 14. slovenskega festivala znanosti

Geslo 14. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo bo »človek in narava«.
V zvezi z izbiro tega gesla bodo glavne teme festivala zlasti:
raziskovanje narave (v obliki slik in zvoka; prednostno v obliki delavnic, predavanj in razstave, Sejma eksperimentov);
podnebne spremembe (v obliki okrogle mize, delavnic oz. znanstvene kavarne);
velike, zelo velike molekule (v obliki zanimivih eksperimentov, delavnic oz. razstave);
srce (v obliki zanimivih predavanj ali delavnic);
Slovenci in plovila (v obliki razstave in delavnic oz. klepetalnic).

Tema »Raziskovanje narave« povezuje vse tri festivalske dneve in vse tri velike raziskovalce, po katerih bodo poimenovani posamezni festivalski dnevi – po zdravniku Marku Gerbcu, po zoofiziologu Ivanu Regnu in po fiziku Antonu Peterlinu. Gerbec in Peterlin povezujeta slovenski prostor z nemškim in z Nemškim dnevom na 14. slovenskem festivalu znanosti – Gerbec je bil namreč član nemške akademije raziskovalcev narave; Peterlin pa je promoviral za doktorja naravoslovja prav v Berlinu. Z nemško kulturo je preko jezika povezan z ostalima dvema tudi Regen, ki je deloval na Dunaju oz. v Avstriji.
Tema »Velike, zelo velike molekule« nas povezuje s pionirskimi raziskavami Antona Peterlina v ZDA ter s »končno« postajo na njegovi življenjski poti: Bavarska oz. Zvezna republika Nemčija.
Temo »Srce« povezuje Marko Gerbec s svojimi opazovanji in povezovanjem glede na znanstveno razpetost med nemške in italijanske dežele (v njegovem času), tako osebno, kakor v okviru institucije, katere soustanovitelj ter dve leti tudi predsednik je bil, Akademije »delavnih« v Ljubljani.
»Srce« več kot simbolično povezuje prvi festivalski (Gerbčev) dan z drugim (Regnovim) dnevom. Regen je med študijem na Dunaju poslušal tudi izbrana predavanja iz medicine, pri svojem raziskovalnem delu z žuželkami pa uporabljal tudi kirurške pristope pri amputiranju nog. Vse tri festivalske dneve povezuje eksperimentiranje, zato velik poudarek vse tri festivalske dneve na Sejmu eksperimentov (v letu 2008 bo že tretjič sestavni del nacionalnega festivala znanosti) s tehniško ustvarjalnostjo v polnem smislu besede, s plovili. Tudi v zvezi z njimi obstajajo povezave z evropskim in neevropskim prostorom ter podporami in spodbudami, ki so jih dobili slovenski graditelji plovil, npr.: Herman Potočnik Noordung od nemškega raketnega strokovnjaka Hermana Obertha itd.
Povezave med slovenskim in francoskim prostorom ter kulturo bodo prišle do izraza na Dan Francije (predvidoma 2. festivalski dan). Vsebinsko bodo najboljši možen način, glede na sodelujoče francoske raziskovalce in organizacije, povezane z geslom in glavnimi temami festivala. Podobno bo realiziran tudi Dan Indije (3. festivalski dan), ki bo povezal evropsko civilizacijo z azijsko ter pokazal na »sorodnosti in razlike v raziskovalnem mišljenju in delovanju«. Promoviral bo tudi evropsko leto medkulturnega dialoga.



Proslavitev obletnic rojstva treh velikih slovenskih znanstvenikov

Na 14. slovenskem festivalu znanosti bodo udeleženci proslavili spomin na tri vrhunske raziskovalce, katerih okrogle obletnice so povezane z letom 2008, in sicer:
350-letnico rojstva Marka Gerbca (1658 – 1718), zdravnika – utemeljitelja znanstvene medicine na Slovenskem
140-letnico rojstva Ivana Regna (1868 – 1947), naravoslovca – zoofiziologa, utemeljitelja znanstvene bioakustike
100-letnico rojstva Antona Peterlina (1908 – 1993), fizika, ki je opravil pionirsko delo na področju raziskovanja makromolekul

Tako bo prvi festivalski dan – Gerbčev dan, drugi festivalski dan bo Regnov, tretji pa Peterlinov. Vse tri festivalske dneve povezuje raziskovanje narave (Gerbec je bil sicer zdravnik, vendar je bil član Nemške akademije raziskovalcev narave). Regen in Peterlin sta bila naravoslovca.




Marko Gerbec je bil rojen 24. oktobra 1658 v Šentvidu pri Stični. Po končanem filozofskem študiju v Ljubljani je študiral medicino na Dunaju ter nato v Padovi in Bologni, kjer je 6. marca 1684 promoviral za doktorja medicine. Po vrnitvi na Kranjsko je postal deželni zdravnik (fizik), saj je bil kot študent štipendist deželnih stanov Kranjske. Udejstvoval se je v zdravniški praksi.
Pod vplivom takratnih medicinskih šol in avtoritet med zdravniki se je Marko Gerbec zgodaj usmeril v znanstveno obdelavo opazovanj na bolnikih, ki jih je zdravil. Kmalu je začel svoje opise in dognanja objavljati v obliki takrat popularnih razprav (observations), ki so izhajala v okviru strokovnega združenja, nemške akademije raziskovalcev narave. Gerbec je bil njen član od leta 1689. Skupaj je objavil v omenjenih zbornikih kar 78 razprav. Izdal je tudi 9 samostojnih knjižnih del.
Gerbec je bil med ustanovitelji akademije ljubljanskih »delovnih« (Academia Operosorum Labacensium) leta 1693. Vlogo predsednika je opravljal v letih 1712 in 1713. Semeniški knjižnici, katere ustanovitelji so bili prav »delavni«, je naklonil del svoje osebne knjižnice, Bibliotheca Gerbeziana. Leta 1712 je ustanovil tudi prvo strokovno združenje kranjskih zdravnikov in kirurgov, Bratovščino sv. Kozme in Damiana.
Gerbec je proučeval vpliv okolja na nastanek bolezni. Tako je v posebni knjigi branil in hvalil ljubljansko klimo ter njene ugodne vplive na obolevanje in zdravljenje Ljubljančanov. Priporočal je tudi zdravljenje v toplicah (Dolenjske Toplice, Rogaška Slatina). Najbolj pa se je proslavil v mednarodnih zdravniških krogih s spisom o srčnem bloku. Leta 1717 je namreč prvi opisal simptomatiko bradikardne oblike kompletega atrioventrikularnega bloka. Njegov opis pomeni časovno prednost glede do sedaj znanih opisov s strani drugih piscev. Opisal je sindrom, ki ga danes popolnoma upravičeno označimo kot Gerbec–Morgagni–Adams–Strokesov sindrom.
Gerbec je umrl v Ljubljani 9. marca 1718.
Po vrhunskem zdravniku Marku Gerbcu je Slovenska znanstvena fundacija poimenovala sklad, ki je namenjen osebnemu razvoju in posebnim projektom slovenskih raziskovalk in raziskovalcev na področju medicinskih ved. 




Ivan (Janez) Regen je bil rojen 9. decembra 1868 v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral naravoslovje na Dunaju, poslušal pa je tudi izbrana predavanja iz medicine. Leta 1897 je promoviral za doktorja naravoslovja.
Že v okviru doktorskega dela se je usmeril v proučevanje oglašanja žuželk, še zlasti murnov in kobilic. V bližini Dunaja si je uredil posebno raziskovalno postajo, kjer je proučeval žuželke.
K opazovanju narave ga je spodbujala že njegova mama. Pri opazovanju življenja na poljih in na travnikih so kmalu vzbudili njegovo zanimanje prav murni, njihovo oglašanje. Želel je prodreti v skrivnosti tega oglašanja ter končno tudi komunicirati z njimi. Regen je odkril marsikatero skrivnost tega oglašanja. Bil je izvrsten eksperimentator: izdelal je različne pripomočke in naprave, ki jih je potreboval jih je pri raziskovalnem delu. Nekatere napravice je tudi patentno zaščitil. Predvsem pa je imel izjemne sposobnosti raziskovalca in veliko željo, da bi čim popolneje razumel murne in kobilice.
Najprej je Ivan Regen razrešil, kdo je »godec«, kaj »godalo« in kaj »glasba«. Potrebno pa je bilo rešiti še problem »slušala« in »poslušalca«. Regen je razrešil tudi ta problem. Samcem – »godcem« je amputiral sprednji okončini v kolenu in glej, »godci« so začeli prepevati »križem-kražem«, kakor da ne vedo, da jih je več. Izvajal je tudi eksperimente, s katerimi je lahko ovrgel vplive različnih dejavnikov. Da bi preprečil vpliv tresenja podlage, kjer so bili »godci«, jih je dvigoval v zrak z baloni. Uspelo mu je tudi, da se je samica odzvala na samca – »godca« po telefonu. Končno mu je uspelo umetno ponarejati oglašanje žuželk. Ivana Regna lahko popolnoma upravičeno tudi danes imenujemo »človek, ki je muziciral z žuželko«. Tako ga je označil naravoslovec dr. Pavel Grošelj že pred desetletji.
Ivan Regen je umrl na Dunaju 27. julija 1947.
Po Ivanu Regnu, zoofiziologu velikem naravoslovcu, je Slovenska znanstvena fundacija poimenovala svoj sklad neodvisnih denarnih podpor na področju ved o življenju in okolju.



Anton Peterlin, teoretski fizik,  je bil rojen 25. septembra 1908 v Ljubljani. Leta 1926 je maturiral na ljubljanski realki, nato začel s študijem strojništva, vendar se kmalu prepisal na Filozofsko fakulteto ljubljanske univerze. Diplomiral je leta 1930 iz matematike in fizike. Sledila so asistentska leta (1933 – 1937) na takratnem univerzitetnem fizikalnem inštitutu in nato znanstveno izpopolnjevanje na Humboldtovi univerzi v Berlinu in na Max Planckovem inštitutu v Dahlemu. Leta 1938 je promoviral za doktorja naravoslovja v Berlinu.
Univerzitetna kariera, ki je sledila, je pokazala hitre »skoke« od docenta za fiziko na takratni tehniški fakulteti (1939), do predloga za izrednega profesorja (1942). Imenovanje so onemogočile razmere v času 2. svetovne vojne. Toda že leta 1945 postane redni profesor fizike na ljubljanski univerzi, leta 1946 izredni in leta 1949 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zaupana mu je tudi naloga ustanovitve največjega znanstvenega inštituta v Sloveniji, Instituta Jožef Stefan (poimenovanje po velikem slovensko-avstrijskem fiziku se je zgodilo leta 1953). Akad. prof. dr. Anton Peterlin je bil prvi direktor instituta v obdobju 1949-1955.
Dr. Peterlin usmeri institut v raziskave jedrske energije in v osvajanje jedrske tehnologije ter v oblikovanje ustreznih izobraževalnih programov (fizika teorije jedrskega reaktorja).
Zaradi nesoglasij konec 50. let 20. stoletja zapusti Slovenijo, vendar ne prekine stikov s slovenskimi raziskovalci. V novi »domovini«, v ZDA se usmeri na področje makromolekul, kjer opravi pionirsko delo. Deležen je priznanj kolegov in industrije. Pomembna postaja v njegovi karieri je tudi službovanje v National Bureau of Standards v Washingtonu, kjer deluje do upokojitve. Zadnja leta svojega življenja preživi v Ljubljani, kjer tudi sklene svoje življenje 24. marca 1993. 


Države partnerice na 14. slovenskem festivalu znanosti

Že več let prakticiramo izbor treh držav sveta, običajno dveh evropskih in ene neevropske, ki se s pomočjo svojih raziskovalk in raziskovalcev ter organizacij, ki sodelujejo s Slovensko znanstveno fundacijo, predstavijo udeležencem festivala. Običajno izberemo med evropskimi državami vsaj eno, ki predseduje Svetu Evropske unije v tistem koledarskem letu.
V letu 2008 se bodo predstavile:

Zvezna republika Nemčija

Francija in

Indija