Četrtek, 20. september 2007 - DAN HERMANA POTOČNIKA NOORDUNGA

Decembra letos bo minilo115 let od rojstva Hermana Potočnika, vizionarja in pionirja vesoljske znanosti in tehnologije.

Herman Potočnik je bil rojen 22. decembra 1892 v Pulju očetu Jožefu in materi Minki roj. Kokoschinegg. Oče Jožef (Josef) roj. 1841, je bil vojaški zdravnik-kirurg. Vojaško službo je opravljal v več krajih, v Pulju pa je bil štabni oficir. Mati Minka, roj. 1854 v Mariboru, je izhajala po očetovi strani iz Vitanj.

Po očetovi smrti (1895) se je mati Minka z otroci preselila v Maribor. Tu je mali Herman Potočnik preživel otroštvo in prvo šolanje na nemški osnovni šoli. Sledilo je obiskovanje avstroogrskih vojaških šol. Leta 1913 je postal Herman Potočnik Noordung inženirski poročnik. Sodeloval je na več frontah 1. svetovne vojne, leta 1919 pa se je upokojil s činom stotnika. Bolan in brez prave zaposlitve je živel pri bratu Adolfu na Dunaju. Posvetil se je študiju strojništva. Leta 1925 je prejel naziv »inženir-specialist za raketno tehnologijo«. Vse do svoje smrti 27. avgusta 1929 je razmišljal o možnostih človekovega prodiranja v vesolje. O tem je izdal leta 1928 pri eni izmed berlinskih založb knjigo z naslovom »Problem vožnje po vesolju«.

V svoji literarni stvaritvi je Herman Potočnik zastavil problem vesoljskega vozila, osvetlil vse faze poleta v vesolje ter vrnitev na Zemljo.

Za geostacionarni satelit je določil stalne parametre – računsko je podprl samo zamisel – in napovedal vlogo telekomunikacijskega satelita. Njegova zamisel v zvezi s tem je bila uresničena.

Tudi zamisel o vesoljski ladji je bila izvirna. Ladja naj bi bila sestavljena iz bivalnega in energetskega objekta ter opazovalnice. Vesoljska ladja naj bi imela enako umetno težnost kot je Zemljina, energetsko pa bi se ladja oskrbovala s spreminjanjem Sončeve energije v električno.

Strokovnjaki za vesoljsko znanost so šele desetletja po Potočnikovi smrti priznali vizionarstvo in pomen njegovega dela. Herman Potočnik Noordung je bil prvi sodobni oblikovalec vesoljskih plovil. Bil je daleč pred svojim časom, zato ga niso razumeli tudi v nekaterih strokovnih krogih tistega časa.






KAJ SE BO DOGAJALO V ČETRTEK?


- VESOLJE, ŽIVLJENJE IN ČLOVEK

Aristotel in Ptolomej sta Zemljo postavila v središče vesolja, Sonce pa naj bi se vrtelo okoli nje.

Kopernik in Galilej sta bila več kot le navdušena nad tem, da se Zemlja in planeti sučejo po krožnih orbitalah okoli Sonca.

Toda šele Kepler s svojim modelom Sonca v središču vesolja in Newton z zapisom zakonov gibanja sta odvzela modelu z Zemljo v središču vesolja vso veljavo. Zgodil se je velik premik v glavah bolj ali manj učenih ljudi.

Če pa zemlja in njeni prebivalci nismo več v središču vesolja, ali ima naše življenje sploh še kakšen smisel?

In človek, kaj je, da je v središču dogajanja na Zemlji?

Vsak izmed nas se sprašuje o vesolju, o življenju in o vrsti, ki ji pripada.

O vsem tem se sprašujejo tudi zelo učeni in zvedavi Zemljani, raziskovalci. Veliko lastnosti vesolja se ne dozdeva le preprostim ljudem, temveč tudi raziskovalcem, naključnih in nič kaj napovedljivih. Veliko vprašanj imamo. Zato smo povabili svetovno znane strokovnjake vesoljske znanosti in tehnologije, da nam spregovorijo o novih pogledih in spoznanjih o vesolju, življenju ter človeku in sicer:

• fizika nizkih temperatur, prof.dr. Dušana Petrača, Jet Propulsion Laboratory/NASA
• elektronika, prof.dr. Antona Mavretiča, Boston University
• astronoma, prof.dr. Theodora Fritza, Boston University (oddelek za astronomijo)
• fizika, prof.dr. Jamesa Sullivana, Boston Universitiy (Center za vesoljsko fiziko)

   

   

Le nekaj dni po zaključku 13. slovenskega festivala bo nastopila jesen. Natančno, v nedeljo, 23. septembra 2007 ob 11.51. Jesenski večeri in noči bodo priložnost za raziskovanje zvezdnatega neba, Lune in drugih nebesnih teles. In zakaj ne bi o tem poročali mladi in starejši raziskovalci na 14. festivalu jeseni leta 2008?