-
-
Pospeševanje znanosti
Ustvarjanje pogojev za neodvisne naložbe v znanost
Promoviranje znanosti
Soustvarjanje znanosti in podpore zanjo
-
O festivalu
Na slovenskem festivalu znanosti se vsako leto spomnimo velikih osebnosti, ki so odločilno vplivale na razvoj slovenske in evropske znanosti ter prispevale s svojimi spoznanji ter znanstvenimi dosežki k napredku človeštva. Spomin nanje oz. spominski dnevi se običajno nanašajo na bolj okrogle obletnice rojstva teh osebnosti, le izjemoma na obletnice smrti.
V letu 2007 mineva 300 let od rojstva velikega švedskega znanstvenika Carla von Linné (1707-1778). Njemu v spomin posvečamo celoten festival znanosti.
Posamezni festivalski dnevi pa so posvečeni spominu na velike osebnosti v slovenski zgodovini znanosti in sicer:
-
18. september 2007 spominu na vsestranskega izumitelja Josefa Ressla (1793-1857),
-
19. september 2007 spominu na velikega jezikoslovca Rajka Nahtigala (1877-1958), in
-
20. september 2007 spominu na vizionarja vesoljskih poletov in bivanja v vesolju Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929).
Proslavljamo 300-letnico rojstva znanstvenika, ki je o sebi rekel »Bog je ustvaril, Linnaeus je razporedil«
Švedski znanstvenik svetovanega slovesa Carl von Linné se je rodil leta 1707 kot Carolus Linnaeus. Bil je naravoslovec in zdravnik, profesor medicine in botanike na univerzi v Uppsali ter dvorni zdravnik. Leta 1761 je bil povišan v plemstvo, zato je spremenil priimek Linnaeus v von Linné.
Slavni raziskovalec, imenovan tudi »princeps botanicorum mundi«, je z izjemno sistematično genialnostjo in neizmerno vztrajnostjo zbral in uredil enciklopedično delo vsega naravoslovja. Iz zgodnje zasnove o razdelitvi sveta v tri kraljestva- kraljestvo kamnin, kraljestvo rastlin in kraljestvo živali, je postopno nastalo veliko delo, imenovano Systema Naturae.
Linné je reformiral taksonomijo živali in rastlin z uvedbo dvojnega poimenovanja (dvočlenskega imenstva). Vsako vrsto je označil le z imenom rodu in vrste. S tem je odpravil zmešnjavo, ki so jo povzročala različna poimenovanja vrst ter mnogobesednost. Znanost glede rodu in vrste živih bitij je prilagodil preprostemu ljudskemu načinu, ki za oznako živih bitij običajno ne uporablja več kot dve besedi. S pomočjo dvojnega poimenovanja je označil okoli 4400 živalskih in 7700 rastlinskih vrst. Nova imena je objavil v Systema Naturae, Species plantarium in Genera plantarum.
Za življenjsko delo je Linné uporabljal svoje velike arhivske zbirke in z njimi primerjal klasifikacije drugih raziskovalcev, Giovanni Antonio Scopoli (1723-1788), zdravnik in botanik pri rudniku živega srebra v Idriji, je začel z Linnéjem sodelovati prav v času službovanja na Slovenskem. Med leti 1760-1775 sta Scopoli in Linné izmenjala večje število pisem znanstvene vsebine. Tako je Scopoli 1645 vrst rastlin, zbranih na Kranjskem razvrstil po Linnéjevem spolnem sistemu in jih poimenoval skladno z Linnéjevim dvojnim poimenovanjem. Iz pisem Linnéja 16 let mlajšemu Scopoliju je razvidno spoštovanje do raziskovalce kranjske botanike. Scopoliju na čast je namreč Linné poimenoval volčič iz idrijskih gozdov po kolegu, Scopolia carniolica.
KAJ SE BO DOGAJALO VSE TRI DNI FESTIVALA?
- SEJEM EKSPERIMENTOV:
Aristotel je preučeval razvoj zarodka pri piščancu,Teodor iz Freibourga je preučeval mavrico,Galileo Galilei je s spuščanjem različno velikih in težkih krogel z vrha stolpa v Pisi ugotavljal, če padajo z isto povprečno hitrostjo,Robert Boyle je opredelil pojme v kemiji kot so element, spojina, zmes, kislina,baza,Issac Newton je proučeval svetlobo; dokazal, da je sestavljena iz majhnih delčkov in s tem zelo razburil nekatere znanstvenike svojega časa,Humphry Davy in Michael Faraday sta se ukvarjala tudi z utekočinjanjem plinov,Louis Pasteur je pripravil umetno cepivo…
Kaj je vsem skupnega? Predvsem to, da so z izvajanjem poskusov (eksperimentov) prišli do spoznanj, ki so temeljito spremenile predstave ljudi o svetu, od najbolj preprostih, ki jih posedujejo skoraj vsi; pa do tistih, ki jih res pravilno razume le peščica. Slednje pa ne pomeni, da jih ni mogoče razložiti in osvojiti marsikomu, ki je radoveden ali celo vedoželen. Teh pa na letnem festivalu znanosti običajno ne manjka.
Na sejmu eksperimentov se predstavljajo:
“Poskusi iz elektromagnetizma”
g. Dalibor Šolar (OŠ Staneta Žagarja Lipnica), g. Jaka Banko (OŠ Gorje), g. Luka Bole (OŠ A. T. Linharta Radovljica)
“Ozvezdja”
g. Matjaž Gerdej, Zvezdogled, d.o.o.
Učenci v planetariju opazujejo simulacijo vrtenja neba in se sprehodijo po zodiakalnih ozvezdjih, se orientirajo, poleg znanega severnega neba si lahko ogledajo še manj znano južno nebo.
“Parabolični solarni kuhalnik”
ga. Barbara Hrovatin, Tehniški muzej Slovenije
Obiskovalci si lahko ogledajo izdelek, ki ga učenci izdelujejo ob obisku muzeja - parabolični solarni kuhalnik. Obiskovalci bodo lahko dobili tudi načrt in navodila za izdelavo.
“What can we do to protect mercury pollution?”
OŠ Franceta Bevka
Predstavitev raziskovalne naloge z likovno razstavo izdelkov učencev, ki je leta 2006 potovala vse od Madisona (ZDA) v Minamoto na Japonskem. Na voljo bodo tudi zgibanke “(Ne)-varno ravnanje z živosrebrnim termometrom”
“Kemikalije v domačem okolju”
Urad Republike Slovenije za kemikalije
Urad RS za kemikalije je pripravil kratko zanimivo predavanje – vsak festivalski dan (v torek, 18.9. ob 12.30; v sredo, 19.9. ob 10.30 in v četrtek, 20.9.2007 ob 10.30 – o kemikalijah v domačem okolju. Še več o kemikalijah vam bo ponudila njihova stojnica na Sejmu eksperimentov.
Danski eksperimenti
Mlajši strokovnjak in dve študentki s Syddansk Universitet, Odense (Danska), bodo predstavili naravoslovno reševanje detektivskega primera.
Mednarodno polarno leto
Portugalska organizacija Ciencia Viva se bo predstavila s preprostimi eksperimenti, ki nam pomagajo pri razumevanju klimatskih sprememb.
“Fizika, moj poklic”
Na prizorišču Sejma eksperimentov boste lahko spoznavali tudi vsebino knjige o slovenskih znanstvenicah s področja fizike. Pripravili smo jo v sodelovanju z Neformalno zvezo slovenskih fizičark.
-KEMIJSKO-DETEKTIVSKA DELAVNICA
Mladi raziskovalec je zaskrbljen. Prejel je zelo zahtevno nalogo, da pojasni zločin, ki se je zgodil na univerzi. Žrtev je namreč mlada profesorica.
Na razpolago ima namreč le preproste pripomočke raziskovalnega spoznavanja naravoslovja. Z njimi bo poskušal razvozlati uganko in pokazati na morilca.
Predstavljen primer dobre prakse – kako predstavimo znanost na zanimiv in privlačen način (tudi nekoliko nenavaden okvir ima zgodba)- je izbrala Danska za svoj nastop na 13. slovenskem festivalu znanosti. Žreb je namreč določil, da se Danska predstavi v Ljubljani. S tem si bosta Danska in Slovenija prizadevali s skupnimi močmi povečati interes mladih za spoznavanje sveta znanosti in raziskovanja in tako prispevati k uspešni izvedbi 2. evropskega festivala znanosti, WONDERS'2007.
-LIKOVNI NATEČAJ: "POTOVANJE IN BIVANJE V VESOLJU"
Velik odziv otrok in mladine na letošnji nagradni natečaj likovnih del mladih, ki ga je Slovenska znanstvena fundacija pripravila v sodelovanju z delniško družbo Trimo iz Trebnjega, “Potovanje in bivanje v vesolju”- prejeli smo okoli 1050 likovnih stvaritev- vzbuja pravo znanstveno radovednost. Zakaj se slovenski otroci in mladina tako zelo zanimajo za časovna potovanja, rakete in vesoljske ladje, vesoljce in marsovce, za še neodkrite predele vesolja? Kaj je pravi vzrok zanjo?
Časovna potovanja vzbujajo zanimanje marsikoga. Mladi so dovolj drzni, da bi se odpravili v vesolje, ga raziskovali, v njem gradili hiše, postaje, zabavišča… če bi radi potovali v prihodnost, potrebujejo posebne stroje in priprave. Zakaj svet, ki ga odkrivajo skriva številne pasti, nevarnosti in presenečenja, ne le na Zemlji, v resničnosti, temveč tudi v vesolju, v njihovi domišljiji?
Rakete in vesoljske ladjeMladi s svojimi likovnimi stvaritvami vnašajo z obilico živih barv, z nenavadnimi oblikami vesoljskih plovil in z novimi, z likovno govorico “izrisanimi” vesoljskimi zgodbami svežino, življenje
Težko je ločiti, kaj je znanstvena resničnost in kaj še vedno znanstvena fantastika na likovnih stvaritvah otrok in mladine, ki so nastale spomladi 2007.
Astronavti nam spričujejo znanstveno resničnost.
Za vesoljske ladje in postaje se že moramo vprašati iz katere “resničnosti” so. Toda, ko so na stvaritvah mladih v ospredju vesoljci in marsovci, laserski žarki, vesoljske pošasti, ki preganjajo obiskovalce iz Zemlje, pa je znanstvena fantastika v ospredju.
Kakšno prihodnost nam napovedujejo s pomočjo svojih likovnih stvaritev mladi iz Slovenije?
Za odgovor na to vprašanje, se bo potrebno podati v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer bodo med 18. in 20. septembrom 2007 na ogled najboljša likovna dela- tako nominirancev, kakor tudi nagrajencev.
Razstava najboljših likovnih del mladih je sestavni del dveletnega projekta “Noordung 2007 – 2008 “. Z njim Slovenska znanstvena fundacija in mladi ustvarjalci iz vse Slovenije proslavljajo 115. letnico rojstva Hermana Potočnika Noordunga (1892 – 1929) , vizionarja in pionirja vesoljske znanosti in tehnologije. Noordung je postal s svojimi likovnimi predstavitvami vesoljskih plovil in postaj prvi vesoljski arhitekt in oblikovalec. Pri njem ni šlo za znanstveno fantastiko, ampak za napoved znanstvene resničnosti.
. Poslikane kulise in nerodne scene, ki jih poznamo zlasti iz znanstveno-fantastičnih filmov iz 1. polovice 20. stoletja, so zamenjali z mavrico barv in odtenkov. Nove vesoljske zgodbe se razvijajo kar pred nami. s številnimi gumbi, merilci, nenavadno techno opremo in sličnim so nepogrešljive. Otroška in mladostnikova domišljija sta tudi tokrat pokazali, na kaj vse potniki, ki potujejo novim svetom naproti, ne smejo pozabiti. Kaj vse jim pomaga poleg raketnega pogona, da so (vsaj v domišljiji) novim svetovom vse bližje.
