Domov  |  Kontakt  |  Zemljevid

Sreda, 19. september 2007 - DAN RAJKA NAHTIGALA

Aprila letos je minilo 130 let od rojstva Rajka Nahtigala, velikega jezikoslovca in prvega predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.

Rajko Nahtigal je bil rojen v Novem mestu 14. aprila 1877. Tu je zaključil osnovno šolanje in prva dva letnika gimnazije, nadaljeval pa v Ljubljani. Sledil je študij slavistike pri Miklošičevem nasledniku V.Jagiću. Leta 1901 je doktoriral in se nato znanstveno izpopolnjeval v Sankt-Peterburgu in Moskvi. Na Dunaju je bil po vrnitvi lektor in docent za ruski jezik. Leta 1913 je postal izredni in 1917 redni profesor za slovensko jezikoslovje na graški univerzi. Kmalu po tem (poleti 1919) pa je bil med prvimi imenovan za rednega profesorja za isti predmet na Filozofski fakulteti novoustanovljene ljubljanske univerze. Bil je njen prvi dekan, v študijskem letu 1927/28 rektor. Do upokojitve (1953) je bil predstojnik Seminarja za slovensko jezikoslovje.

Kot raziskovalec je preučeval zlasti vprašanja stare cerkvene slovanščine, stare in moderne ruščine, primerjalnega slovanskega jezikoslovja ter njihovo zgodovino.

V graškem in ljubljanskem zgodnjem obdobju je preučeval Brižinske spomenike in spodbujal zanimanje zanje. Osrednje Nahtigalovo delo iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja pa predstavlja delo Slovanski jeziki (1938,19522). Ukvarjal se je tudi z imenoslovskimi vprašanji.

Čeprav kot eden največjih slovenskih jezikoslovcev, ni podcenjeval pomena poljudnoznanstvenih del, npr. njegova Knjiga o ruskem jeziku (1946). Bil je aktiven pri ustanavljanju prve slovenske univerze v Ljubljani, pri ustanavljanju in urejanju več znanstvenih časopisov in zbirk. Pomembno je njegovo sodelovanje v okviru Znanstvenega društva za humanistične vede, iz katerega se je v dveh desetletjih razvila Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, predhodnica Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

 

 KAJ SE BO DOGAJALO V SREDO?


MLADOSTNIK IN BLIŽNJI ODNOSI

Družina je osnovna institucija civilne družbe. Marsikaj, kar se dogaja znotraj družine – v odnosih in razmerjih med njenimi člani - se odraža tudi navzven.

Vsak član družine se sooča z globokimi spremembami v vsakdanjem življenju. Teh sprememb ne posameznik in tudi družina ne morejo zaustaviti ali preobrniti. Tudi politične stranke so tu v glavnem nemočne.

Od družine zato marsikdo pričakuje, da bo v hitro spreminjajočem se svetu dajala vsem članom vsaj nekaj stabilnosti. Da bo znotraj družine prevladovala enakost, vzajemno spoštovanje, skupno odločanje, varnost pred nasiljem. Da bo družina demokratična celica demokratične družbe.

Demokracija v družini pomeni, da pri vzgoji otrok sodelujeta oba starša. Toda svojo odgovornost do staršev nosijo tudi otroci. Močne družinske vezi so povezovalni dejavnik v družbi, če so enako kot navznoter obrnjene tudi navzven.

Slovenska znanstvena fundacija je k predstavitvi tematike povabila znane slovenske strokovnjakinje in strokovnjake. Udeležencem predavanj bodo posredovali marsikaj koristnega za njihovo ravnanje, tako v družini, kakor v slovenski družbi.

-SIMPOZIJ MLADIH RAZISKOVALCEV 

Odlične raziskovalke in raziskovalci imajo družbe, ki pospešujejo tekmovanje med članicami in člani nacionalne znanstvene skupnosti. Tekmovanje v kvaliteti raziskav, ki po svoji vrednosti presegajo večino raziskav kolegov po stroki oz. znanstveni disciplini, prinaša najboljše, kar premore določen raziskovalec in raziskovalna skupina. Ti presežki predstavljajo najboljšo možno kompenzacijo za denarna sredstva, ki so bila vložena v raziskovalne projekte in programe.

 

Tudi slovenski mladi raziskovalci - srednješolci, ki se predstavljajo na njihovem simpoziju, ki je že tradicionalno del letnega slovenskega festivala znanosti, imajo za sabo več nivojev tekmovanja - običajno najprej v okviru šole, občine ali regije in končno tudi nivo državnega tekmovanja. Naslednji nivo je lahko le še srečanje - simpozij, na katerem se predstavijo najboljši slovenski mladi raziskovalci. Ti med sabo ne potrebujejo več tekmovanja, ampak bolj poglobljeno predstavitev svojih prvih raziskav in pomena opravljenega dela.

 

Izvedba simpozija ima pomembno vlogo pri razumevanju načina delovanja in uveljavljanja raziskovalke ali raziskovalca v slovenski, evropski in globalni znanstveni skupnosti. Vzgaja za odprtost do drugih in uči, da ni smotrno izključevati nikogar, ki ima interes za spoznavanje čudovitega sveta znanosti in raziskovanja. Zato na simpozij niso vabljeni le najboljši slovenski mladi raziskovalci, ampak tudi njihovi vrstniki, ki se še niso preizkusili v prvih raziskavah.