Bil sem tretji letnik srednje gostinske šole in začeli smo z prakso. Seveda po navadi niso te sreče, da boš kar uspešni natakar, ali pa kuhar. Prvo moraš znati vse začetke, ki se v kuhinji dogajajo., tako po navadi padeš na pomivanje posode in delovna obutev ti še kako prav pride.
Ko sem se šel dogovorit za prakso, so mi približno povedali, kako bo potekala moja praksa, res pa nisem pričakoval, da bom na koncu 8 ur pomival posodo, resnično sem bil razočaran, ker od prakse nisem odnesel čisto nič, želel, pa sem dobiti izkušnje, znanje, tako pa sem le pomival posodo. Ko bi mi saj pripadala delovna obutev, kajti tam ko sem delal jaz so bila vedno mokra tla in tako mi je nenormalno drselo. Seveda si nisem upal reči ničesar, doma sem se potožil mami in ona je vedela, da je delovna obutev nujna in sva jo šla tudi na lastne stroške kupit.
Pomivanje posode vsak ljubi dan mi je res presegalo, enostavno sem izgubljal veselje, tako malo sem včasih pogledal kako se dela v kuhinji, kakšno hrano in kako jo pripravljajo, tako da sem sam malo videl. A posode je bilo vedno toliko, da včasih nisem imel niti malice. Najbolj pa me je bilo strah, da bom padel, delovna obutev ti res pride prav, tudi vsi ostali zaposleni jo imajo, nobeden nima kar enih čevljev, čisto vsi imajo isto obutev, ki pa je delovna obutev, ker se vidi kako izgleda.
Moja prva izkušnja, praksa je bila grozna izkušnja, ne želim imeti več takšne izkušnje, moja delovna obutev je po praksi dobesedno romala v koš za smeti, ker je nisem mogle več gledati, hotel sem pozabiti na to prakso in naslednjič bom bolj pozoren kam grem na prakso in kako se bodo tam obnašali do mene. Saj delovna obutev bi mi pripadala zastonj, če so mi dali take pogoje dela.
…